Objava v medijih

I. SPLOŠNE USMERITVE

Etika vključevanja ranljivih skupin

  1. Ranljive skupine prebivalstva vključujemo v vadbo v organiziranih, inkluzivnih sekcijah slovenskih judo klubov. Gre za postopen proces gradnje inkluzivnega judo okolja v slovenskih judo klubih in v Judo Zvezi Slovenije (v nadaljevanju JZS).
  2.  Osebe vključujemo povsem enakopravno, kot katerega koli drugega člana, z vsemi dolžnostmi in obveznostmi.
  3. Vadba ima lahko rekreacijski, terapevtski ali tekmovalni značaj.
  4. Vadečih športnikov ne označujemo, nepotrebno etiketiramo, ampak jih obravnavamo enakovredno (normalizacija); so člani slovenskih klubov povezanih v JZS.
  5. V kodeksu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Podpora Judo zveze Slovenije

  1. JZS inkluzijo podpira in razvija zato, ker so vrednote inkluzije vrednote družbe, juda in športa nasploh. Gre za vključevanje ljudi, ne – diskriminacijo, ne – segregacijo in normalizacijo.
  2. JZS inkluzivni judo vrednoti in promovira enakovredno kot vrhunske tekmovalne rezultate. Vrhunski tekmovalni judo šport in inkluzivni judo sta paradigmi, ki v slovenskem judu sobivata in se medsebojno podpirata (organizacijsko, strokovno in promocijsko – tržno).
  3. JZS v vseh sektorjih dela zagotavlja za ranljive skupine enakovredno obravnavo. Za področje inkluzivnega juda skrbi Komisija za inkluzivni judo pri JZS (v času nastanka dokumenta še Komisija za G-judo – v preimenovanju)

Tekmovanja

  1. Tekmovanja v Sloveniji postopno razvija in organizira JZS.
  2. Športniki lahko tekmujejo tudi v drugih športnih sistemih kot je: Specialna olimpijada Slovenije (SOS), Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS-POK) in drugi.
  3. JZS s specializiranimi športnimi organizacijami stalno sodeluje, izmenjuje strokovno znanje in organizacijski potencial v smeri doseganja čim večje športne (socialne) vključenosti posameznika ali skupine.

NAMEN KODEKSA

  1. Zaščita ranljivih skupin in posameznikov, vključenih v vadbo juda.
  2. Podajanje usmeritev klubom, trenerjem in informiranje oseb, ki vadijo ali se zanimajo za vadbo.
  3. Jasna obrazložitev standardov vadbe inkluzivnega judo kluba in zagotavljanje kakovostnih in varnih storitev.
  4. Dograditev obstoječega sistema vrednotenja in meril uspešnosti vadbe v judo klubu.
  5. Ustvarjanje inkluzivne klubske klime, kjer se bodo judoisti s posebnimi potrebami počutili sprejete in enakovredne.

Odnos med vadečim in trenerjem juda

  1. Odnos med vadečim članom in trenerjem je odnos v katerem je zdravstveno in socialno dobro počutje najvišja prioriteta in je nad tekmovalnim rezultatom.
  2. Trener je dolžan v vseh okoliščinah spoštovati dostojanstvo, osebno vrednost in integriteto judoista.
  3. Trener spremlja proces vadbe skladno z izdelanim individualnim načrtom in opredeljenimi cilji, ki jih individualno zasleduje pri športniku.
  4. Trener dosledno spoštuje starost, zdravstveno stanje, spol, spolno usmerjenost, versko in etnično pripadnost, družbeni kontekst in vse druge pomembne vidike življenja judoista.

Varnost

  1. Trener naredi vse, kar je v njegovi moči, da zaščiti judoista pred telesnimi ali psihološkimi poškodbami, ki bi lahko nastale v teku vadbe ali tekmovanj.
  2. Če se pri judoistu pojavi telesna ali psihološka zdravstvena težava, ga trener napoti k ustreznemu strokovnjaku in o tem obvesti zakonitega zastopnika, če ga judoist ima.

Usposobljenost in strokovno izpopolnjevanje

  1. Trener in klub vključujeta judoiste izključno v skladu s svojo usposobljenostjo in zmožnostmi.
  2. Trener je pozoren, da ne prekorači meje svoje usposobljenosti. Kadar ugotovi, da se približuje meji svoje usposobljenosti, je nujen posvet s usposobljenim kolegom in/ali supervizorjem. Trener je dolžan vzdrževati svojo lastno učinkovitost in zmožnost izvajanja trenerskega dela.
  3. Trener mora imeti ustrezno podporo, s pomočjo katere vzdržuje etičnost in strokovno kvaliteto vadbe. Deloma to zagotavlja JZS z letnimi izobraževanji ali krajšimi seminarji.

Zaveza trenerja
Trener inkluzivnega juda stalno raziskuje implementacijo juda v korist vadečih judoistov in je svoje aktivnosti dolžan izvajati znotraj tukaj začrtanih etičnih okvirov. Trener je dolžan skrbeti za svoj stalen osebni in strokovni razvoj.

RAZISKOVANJE

S ciljem širjenja in odpiranja vrat slovenskih judo klubov ranljivim skupinam športnikov, JZS odločno podpira raziskovalno delo in strokovni razvoj inkluzivnega juda.

RAZLAGA POJMOV

INKLUZIJA – vključevanje (športni in socialni vidik)
INKLUZIVNI JUDO – judo za ranljive skupine (osebe s posebnimi potrebami, invalidi in druge skupine), ki se zaradi različnih psiho-fizičnih oviranosti, stanj, težje vključujejo v redne programe vadbe v slovenskih judo klubih
TRENER – izraz se v dokumentu uporablja za vse ustrezno kvalificirane vaditelje, asistente, ki sodelujejo v procesu vadbe. Strokovni naziv JZS je poleg trener lahko tudi inštruktor juda in inštruktor pripravnik.

Koper, Marec 2017

Pripravila člana Komisije za G-judo pri JZS: Darij Šömen & Viktorija Pečnikar Oblak

Potrdila člana Komisije: Jaka Kolbl & Zoran Kos

KODEKS